Uradna spletna stran Občine Destrnik
T: 02 761 92 50 | F: 02 761 92 52 | E-POŠTA: obcina.destrnik@destrnik.si 

Javni razpisi in objave

razpisi

Vprašajte nas

Če imate kakšno vprašanje, pripombo, pobudo nam jo posredujte preko obrazca.
Vaš e-naslov:
Predmet:
Sporočilo:
ena plus ena je (število vpišite v spodnjo polje)

Povezave

PISO

 

lex

 

Zgodovina

Podatki o krajih današnje občine Destrnik sežejo celo v železno dobo. O naselitvi Keltov pričajo arheološka najdišča grobov in gomil v Janežovcih, Gomili, Drstelji, Placarju, Gomilcih in Zg. Velovleku. Po njih so nekateri kraji dobili tudi imena, npr.: Gomila, Gomilci. Leta 1989 so bila grobišča razglašena za kulturni spomenik. V 9. stoletju je bil Destrnik v grofiji Spodnja Panonija, nato pa so se kot lastniki izmenjali Franki, Ogri in Bavarci. Leta 1276 se je oblikovala avstrijska oblast, pod katero je Destrnik ostal do konca 1. svetovne vojne. Okrog leta 1100 so na griču z nadmorsko višino 350 m grofje Sekeli postavili kapelo Sv. Urbana, zaščitnika vinogradništva. Vasi, ki so takrat nastale v bližini, so dobile imena z značilno končnico »ci«. Vasi so omenjene že v ptujskem grajskem urbarju iz leta 1322.

V začetku 16. stoletja (1508–1518) so kapelo Sv. Urbana prezidali v cerkev. Poznogotsko cerkev so leta 1768 barokizirali, leta 1888 pa obnovili. Ladja cerkve ima zvezdast obok na polkrožnih služnikih z okroglimi sklepniki. Glavni oltar je delo J. Holzingerja, nastal pa je pred letom 1770. Župnija Sv. Urbana, ki še danes združuje kristjane v vseh 17-ih vaseh, je bila ustanovljena leta 1670. 

Leta 1321 se omenjajo Svetinci, kjer so madžarsko-slavonski grofje Sekelji imeli manjše posestvo in grad. Po gradu Svetinci je dobil ime tudi okoliš. Po bitki pri Kiseku (leta 1532) so Turki grad oropali in podrli. Ormoški baron Lukež Sekelj ga ni dal več obnoviti, zato je o njem le malo sledov. Na Sekelje pa še vedno spominja stara cerkvena klop z velikim grbom na naslonjalu. Skozi kraj so večkrat šli Turki, še pogosteje pa ga je prizadela kuga, predvsem v letih 1623–1625 in leta 1646. Na kugo in druge dogodke še danes spominjajo številna znamenja in kapele.

Leta 1776 je bila v Destrniku ustanovljena tudi šola. Leta 1784 se je k Sv. Urbanu priselil vnet duhovnik, izvrsten učitelj in pesnik Leopold Volkmer. Iz njegovega semenišča ali »Svetourbanske akademije« so izšli mnogi učenci – kasnejša pomembna in slavna imena. Leta 1924 je bilo v kraju Destrnik zgrajeno novo šolsko poslopje. Vse do leta 1952 so na šolski stavbi potekala različna obnovitvena dela. S šolskim letom 1997/98 pa smo dobili novo, energetsko varčno šolo.

Arheološka najdišča v občini Destrnik

Prostor, ki ga pokriva občina Destrnik, je nekoč pripadal delu rimskega cesarstva, provinci Panoniji. V bližini je potekala starodavna rimska cesta, ki je povezovala severne in vzhodne kraje z Italijo in najbližjim centrom, takrat zelo pomembno Petoviono. Arheološke najdbe so bile odkrite med topografskimi pregledi in nekaterimi izkopavanji. V gričevnatem svetu destrniške občine je mnogo rimskodobnih gomil, med katerimi jih je nekaj še nedotaknjenih, nekaj sistematično raziskanih, veliko pa izropanih. Zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih poti so morebitne arheološke ostaline ostale neraziskane, večkrat pa tudi nepoznane, saj zaradi obilice arheološkega dela na trasah avtocest in velikih gradbišč v večjih mestih strokovnjaki pooblaščene službe sem redko zaidejo, lastniki zemljišč pa o posameznih najdbah iz nepoučenosti o njihovem pomenu ne želijo obvestiti pristojnih. V mnogih letih pa je vendarle bilo odkritih nekaj najdb, predvsem v letih, ko je Slovenske gorice po dolgem in počez prehodil arheolog Pokrajinskega muzeja Maribor Stanko Pahič. Kljub skromnemu številu odkritih najdišč so najdbe v njih pomembne, saj potrjujejo dejstvo, da je bilo nekoč naseljeno celotno ozemlje severovzhodne Slovenije.

Drstelja:

  • prekopana gomila, časovno neopredeljena.

Gomila:

  • najdba keltskih novcev in skupina sedmih gomil (v eni je bil leta 1962 odkrit grob s črepinjami) ter še tri skupine po dve gomili.

Gomilci:
Gomilci-restavrirane najdbeskupina treh antičnih gomil, od katerih je bila gomila 2 leta 1962 odkopana. Odkrit je bil žgan rimskodobni grob. Pravokotno jamo je prekrivala žganina s pepelom in raztresenimi koščicami. V južnem delu groba je bila v žganini Gomilci najdiscefragmentirana fibula. Na pepel je bilo položenih šest večinoma celih posod (vrč, lonec, skodelica in trije krožniki) in nekaj raztresenih črepinj raznih posod; ob pepelu je ležal razbit lonec s preveznjenim pokrovom. Grob sodi v obdobje 1. stoletja in prve polovice 2. stoletja.

Janežovci:

  • dve gomili s sledovi kopanja v sredini; grobišče štirih sploščenih ter ena dozdevna gomila. Časovna pripadnost gomil je neznana.

Placar:

  • najdba kamnite sekire; skupina petih deloma poškodovanih rimskodobnih gomil in še dve posamični gomili ter dve nepoškodovani posamični gomili, iz neznanega časa. Leta 1962 so sondirali ruševine (= Škofca), kjer naj bi bila najdena rimska opeka. Našli so ostaline srednjeveških stavb.

Zgornji Velovlak:

  • dve nepoškodovani rimskodobni gomili; grobišče petih gomil v dveh vrstah, od katerih sta dve v sredini razkopani. V bližini še dve nepoškodovani gomili, na razkopanih mestih v okolici pa je bila morda še katera.

Uradne ure

Sprejem

Ponedeljek

od 08:00 do 12:00

Sreda

od 08:00 do 12:00

od 13:00 do 16:00

Petek

od 08:00 do 12:00

 

 

Referenti

Ponedeljek

od 08:00 do 12:00

Sreda

od 08:00 do 12:00

od 13:00 do 16:00

Petek

od 08:00 do 12:00

 

 

Dogodki

    Prijava zaposleni



    Zapomni si me